9 idej za lažje obvladovanje stresa pri delu

Ste ‘oboroženi’ s pozitivnim humorjem? Pa s kakšno pesmijo, ki vam je všeč? In s hvaležnostjo za tisto, kar se da najti dobrega okoli vas? Vse to zelo pomaga, da boste nadpovprečno uspešno zmanjševali stres in njegove negativne učinke … pa tudi bolj boste motivirani za ostalih šest praktičnih priporočil v nadaljevanju:

1. Ste na obveznosti pripravljeni vnaprej? – najbolje že prejšnji dan.
2. Delate zapiske, uporabljate opomnike? – n
e moremo se preveč zanesti na spomin, je pa lahko zelo stresno, ko nas pusti na cedilu.
3. Pomislite na tveganja in nepredvidene situacije? – rezervni plan pomaga, ko ne gre vse po načrtih.
4. Imate urejeno delovno okolje? – da lahko hitro najdete stvari, ki jih potrebujete, pa tudi manj stresno je gledati pospravljeno mizo, sobo itd.
5. Komunicirate o problemih (na primeren način) z nadrejenimi in bolj izkušenimi sodelavci? breme bo lažje in tudi rešitve se tako hitreje najde.
6. Kaj dobrega lahko naredite za druge in za dobre odnose z ljudmi v tvoji okolici? dobri odnosi v delovnem okolju pomembno vplivajo na motiviranost, rezultate in kakovost dela, zmanjšujejo pa tudi nepotrebni stres.

Pa veliko uspeha pri učinkovitem zmanjševanju stresa!

7 splošnih priporočil za varovanje zdravja

1. Pijte dovolj vode, na dan vsaj 1,5 do 2 litra (telo sestavlja >70% vode, zato je dovolj tekočine pogoj za dobro delovanje sistema; najboljša je čista voda in čim manj pijač, ki prinašajo v telo veliko sladkorja).

2. Občasno vstanite, se razgibajte in nadihajte svežega zraka (en kratek odmor vsako uro je vsestransko koristen; predolgo sedenje je ena večjih nevarnosti za zdravje; v zaprtih prostorih je hitro slab zrak, spomni se na občasno zračenje).

3. Gibajte se dovolj (nekajkrat na teden vsaj pol ure, vsak dan minimalno deset minut telovadbe, pri kateri se zadihamo, npr. hitre hoje na svežem zraku; koristne so tudi vaje za raztezanje in vaje za moč); fizična aktivnost (posebno hoja) izven službe kompenzira negativne posledice prisilne drže pri sedenju.

4. Imejte dovolj dobrega spanja (v povprečju rabijo odrasli vsaj 7 ur na dan; v času spanja se telo regenerira, zato je pomanjkanje tega osnovnega počitka velik dodaten stres za telo).

5. Jejte dovolj zelenjave, sadja, polnovrednih žitaric, oreškov in zmanjšajte porabo industrijsko predelane hrane, ki vsebuje velik delež dolgoročno škodljivih sestavin: slabe maščobe, sladkor, bela moka, sol in umetni aditivi.

6. Prepoznajte in odstranite negativne misli, besede in čustva (vse to slabo vpliva na počutje in motivacijo, povečuje pa tudi škodljivi stres v telesu) – nadomestite jih s pozitivnimi.

Upoštevanje teh priporočil povečuje tudi našo telesno odpornost (manjša potreba za bolniške odsotnosti), bistveno zmanjšuje možnost za pojav kroničnih bolezni in s tem povečuje kvaliteto življenja ter pričakovano življenjsko dobo.

7. Na delovnem mestu upoštevajte navodila in predpise za varno delo. To je v skladu z zakonodajo na področju dela odgovornost vsakega posameznika in prihrani marsikatere nepotrebne bolečine in škodljivi stres.

Plače in povračila: 8+ virov informacij za obračun

1. Minimalna in povprečna plača

Bruto minimalna plača:

  • od 1.1.2024 do 31.12.2024: 1.253,90 €
  • od 1.1.2023 do 31.12.2023: 1.203,36 €
  • od 1.1.2022 do 31.12.2022: 1.074,43 €
  • od 1.1.2021 do 31.12.2021: 1.024,24 €
  • od 1.1.2020 do 31.12.2020: 940,58 €
  • od 1.1.2019 do 31.12.2019: 886,63 €

Uradni vir informacij: www.gov.si/minimalna-placa

Povprečna plača: aktualni podatki na SURS

2. Regres za letni dopust

Minimalni znesek regresa = bruto minimalna plača
(določeno v Zakonu o delovnih razmerjih, 131. člen)

Najvišji neobdavčen regres (da ni prispevkov in akontacije dohodnine)
= bruto zadnje znane povprečne plače (aktualni podatki na SURS).

3. Povračilo kilometrine

Neobdavčena kilometrina za gospodarstvo in nevladne organizacije:

  • službena pot:
    • od 1.7.2022: do 0,43 €/km
    • od 1.1.2013 do 30.6.2022: do 0,37 €/km
  • prevoz na delo:
    • od 1.7.2022: do 0,21 €/km
    • od 1.1.2013 do 30.6.2022: do 0,18 €/km

Za javni sektor:
www.gov.si/povracila-stroskov-in-drugi-osebni-prejemki

4. Povračilo (regres) za prehrano

Neobdavčen regres za prehrano v gospodarstvu in nevladnih organizacijah:

  • za delo 4 ure ali več:
    • za delo od 1.9.2022 dalje: do 7,96 €/km
    • od 1.8.2008 do 31.8.2022: do 6,12 €/km
  • dodatek nad 8 ur (pogoj je vsaj 10 ur dela v dnevu):
    • za delo od 1.9.2022 dalje: do 0,99 € na vsako dodatno polno uro 
    • od 1.8.2008 do 31.8.2022: do 0,76 € na vsako dodatno polno uro

Tudi ko delavec dela od doma, se na enak način obračuna povračilo stroškov za prehrano. Samo v primeru dejanske odsotnosti z dela (npr. dopust, bolniška, čakanje na delo), delavec ni upravičen do povračila stroškov za prehrano.

Za javni sektor: www.gov.si/povracila-stroskov-in-drugi-osebni-prejemki

5. Dnevnice

Dnevnice v Sloveniji: uradni vir informacij

Najvišji neobdavčeni zneski dnevnic v Sloveniji od 1.1.2023 dalje:

  • nad 12 do 24 ur: 27,81 €/dan (oz. -10%, če so pokriti stroški zajtrka)
  • nad 8 do 12 ur: 10,68 €/dan (oz. -15%, če so pokriti stroški zajtrka)
  • nad 6 do 8 ur: 9,69 €/dan

Pred 1.1.2023:

  • nad 12 do 24 ur: 21,39 €/dan (oz. -10%, če so pokriti stroški zajtrka)
  • nad 8 do 12 ur: 10,68 €/dan (oz. -15%, če so pokriti stroški zajtrka)
  • nad 6 do 8 ur: 7,45 €/dan

Dnevnice v tujini: uradni vir informacij

6. Kaj še lahko vpliva na obračun plač

ZDOH-2AB, spremembe Zakona o dohodnini
ZZVZZ-R in ZDR-1C, krajše breme delodajalca pri bolniški
Rast življenjskih stroškov

7. Druge koristne povezave pri obračunu plač

edavki.durs.si (obvezno poročanje REK)
evem.gov.si (prijava/odjava zaposlitve, zahteve za refundacije)

8. Delovni dnevi in ure

Vir podatkov 1 
Vir podatkov 2

Proces fakturiranja – 3 osnovne vrste računov

Predračun (ponudba)

Predračun ali ponudba je za kupca informacija o naročenem blagu ali storitvi ter o pogojih plačila. Predračuna v računovodstvu ne knjižimo, zato ne vpliva na obveznost za DDV in ne povečuje naših prihodkov.

Je račun za predplačilo obvezen?

Ko vam kupec plača predračun (ponudbo), blaga oz. storitve pa niste dobavili, je treba izstaviti ustrezen račun za prejeto predplačilo (avansni račun). Glavni namen avansnega računa je obračun DDV-ja, saj z dnem prejema predplačila nastane obveznost za plačilo DDV-ja.

Izdaja računa za predplačilo je obvezna:

    • če ste vi zavezanec za DDV, prav tako vaš kupec oz. plačnik;
    • če v istem davčnem obdobju, ko ste prejeli predplačilo, še ne bo dobave naročenega blaga oz. storitev (če ste mesečni zavezanci za DDV, se upošteva obdobje enega meseca, če pa ste trimesečni zavezanci, gre za trimesečno obdobje obračuna DDV).

Računa za predplačilo ni treba izdati v primeru:

    • če ste vi zavezanec za DDV, vaš plačnik pa ni (npr. je fizična oseba);
    • če prejmete predplačilo za oproščeno dobavo v EU po 46. členu ZDDV-1;
    • če ste blago oz. storitev dobavili znotraj istega obdobja za obračun DDV-ja (prvi odstavek 144. člena Pravilnika o izvajanju ZDDV-1) in izdali račun za to dobavo.

Kadar se slovenski davčni zavezanec identificira za namene DDV v drugi državi članici, mora upoštevati njihova pravila za izdajo računa.

Primer 1: Predplačilo ste prejeli 15. maja, storitev pa boste opravili do 30. maja. Ni treba izdati računa za predplačilo, saj boste po opravljeni storitvi izdali račun.

Primer 2: Predplačilo ste prejeli 30. aprila in ste mesečni zavezanec za DDV. Blago boste dostavili sredi maja. Tokrat pa morate izdati račun za predplačilo, da boste na podlagi tega lahko pravilno plačali DDV za april.

Pozor: Če račun za prejeto predplačilo ni izdan, kadar bi moral biti, je to hujši davčni prekršek, ki se v Sloveniji kaznuje z globo do 125.000 € (podrobneje v ZDDV 141. člen).

Končni račun

Končno fakturo izstavite kupcu po dobavi blaga oziroma opravljeni storitvi. Če je bil za prejeto plačilo izdan račun za predplačilo, je treba to upoštevati pri izdaji računa, prav tako poračun DDV.
Uporaba programske opreme MAOP poenostavi celotni proces izdaje računov.

Izdaja predračuna v MAOP Cloud

Dodatne informacije:

MAOP POS – celovito blagajniško poslovanje v oblaku
Zakon o davčnem potrjevanju računov (ZDavPR)
Zakon o davku na dodano vrednost (ZDDV-1)
Pravilnik o izvajanju zakona o davku na dodano vrednost

 

Prototipi za boljšo digitalizacijo

Prototipni način razvoja programske rešitve ima lahko znatne prednosti pred klasičnim kaskadnim (waterfall) pristopom. Prototipiranje na MAOP uporabimo že pri oblikovanju predloga rešitve, še preden jo naročnik potrdi. Potem pa seveda tudi med fazo programiranja, glede na zahtevnost projekta in v skladu z dogovorom.


Posebej je ta pristop koristen v primerih, ko vizija končnega produkta na strani naročnika ni izdelana do podrobnosti. Neoptimalen uporabniški vmesnik izdelka je večje breme za uporabnike, verjetno pa tudi za izvajalce njihove podpore (helpdesk), kar oboje na daljši rok naročniku znatno povečuje stroške lastništva te programske opreme. Prototipni pristop omogoča aktivno vključitev končnih uporabnikov v razvoj programske opreme že v zgodnjih fazah formiranja. Na ta način uporabniki bolj učinkovito spoznavajo način delovanja snovanega izdelka, pri čemer se hitreje zaznajo napake, nerodnosti v procesih in uporabniškem vmesniku ter manjkajoče funkcionalnosti. Proces prototipnega razvoja omogoča tudi lažje uvajanje uporabnikov v delo s končnim produktom, saj je proces razvoja delno tudi že njihovo izobraževanje.
Tudi pri tako fleksibilnem načinu dela je prednost, da imamo že pred začetkov razvoja prototipa programske opreme na voljo čim bolj podrobne specifikacije, kaj se pričakuje od izdelka. Tako lahko v manj iteracijah pridemo do boljših rezultatov. Razvoj cenovno relativno ugodnega delujočega prototipa pa lahko služi tudi kot motivacija za pridobitev dodatnega financiranja za razvoj dodelanega končnega produkta.

Digitaliziramo vaše procese za uspešno poslovanje – pokličite nas in se dogovorimo za sestanek.