Kategorija: MAOP Rešitve

Brezpapirni računi 2023

V začetku 2022 je dopolnitev zakona ZDDV-1M prvič prinesla možnost, da prodajalcem in izvajalcem storitev ni potrebno natisniti in izročiti papirnatega računa kupcu, razen na njegovo zahtevo.

Ta sprememba se je obdržala komaj dobro leto, od letos dalje bo znova po starem. Prodajalec oz. dobavitelj bo račun obvezno moral izročiti kupcu. Še vedno pa se lahko papir za račune prihrani s tem, da plačnik namesto papirnatega izvoda prejme digitalni izpis računa po e-pošti. To je koristno tudi z vidika, da se dokument v takšni obliki lažje najde, če ga potrebujemo.

MAOP eSlog 2.0 eNaročilnica in eDobavnica

Razširjeni modul MCR eSlog omogoča izdajo eNaročilnic in prejem eDobavnic po standardu eSlog 2.0, ki je skladen s standardom EU za izmenjavo elektronskih dokumentov.

Na vsakem poslovnem partnerju je možno izbrati, ali uporablja eNaročilnico. V modulu eDokumentov je omogočen pregled eNaročilnic, njihova vizualizacija (prikaz PDF) ter gumb za prenos ovojnice s prilogami (XML in PDF) preko ponudnika izmenjave dokumentov.

Omogočen je tudi prejem eDobavnic ter njihov pregled in prikaz v PDF obliki. Z uvozom eDobavnice program samodejno kreira prevzemnico, dobaviteljivi artikli pa se povežejo z vašimi šiframi v MAOP programu.

Pomagali vam bomo pri projektu uvedbe eSlog elektronskih dokumentov. Pripravimo vam individualno ponudbo glede na vaše potrebe in število uporabnikov, pri čemer upoštevamo popust za stranke z vzdrževalno pogodbo.

Prednosti eDokumentov so velike, tako za dobavitelje kot tudi za kupce:

MAOP Boleznine in refundacije

Modul MCR eHRM Boleznine in refundacije je namenjen prevzemanju elektronskih bolniških listov in pripravi elektronskih refundacijskih zahtevkov.

Prevzem bolniških listov se izvede z enim klikom. Aplikacija omogoča tudi prenos bolniškega lista v evidenco delovnega časa ali v plače.

Ko je bolniški list prevzet, aplikacija omogoča pregled vseh ključnih podatkov, ki se napolnijo avtomatično. V redkih primerih (krajši delovni čas, posebni delovni koledar, 121. dan itd.) je potrebno pred pripravo zahtevka za refundacijo ustrezno urediti podatke na bolniškem listu.

Ko so bolniški listi ustrezno izpolnjeni, se lahko pripravi zahtevek za refundacijo. Priprava zahtevka se izvaja na obrazcu eVEM zahtevek. Izvede se s klikom na gumb +, potem se izpolnijo podatki o zahtevku in kreirajo posamični obračuni.

Pred pošiljanjem je mogoče podatke posamičnega obračuna pregledati in dodati priloge na posamični obračun ali celotni zahtevek (npr. potrdilo o krvodajalstvu). Na koncu se izvede pošiljanje zahtevka s klikom na gumb Pošlji.

Ko je zahtevek poslan, je mogoče pregledovati stanje zahtevka na maski Pregled zahtevkov. Viden je trenutni status in morebitne napake zahtevka.

 

Dodatne informacije:

Aktivacija vmesnika eBOL in eNDM › eVEM / SPOT

Za 10 dni krajše nadomestilo za bolniško v breme delodajalca › Maop novičnik

 

Proces fakturiranja – 3 osnovne vrste računov

Predračun (ponudba)

Predračun ali ponudba je za kupca informacija o naročenem blagu ali storitvi ter o pogojih plačila. Predračuna v računovodstvu ne knjižimo, zato ne vpliva na obveznost za DDV in ne povečuje naših prihodkov.

Je račun za predplačilo obvezen?

Ko vam kupec plača predračun (ponudbo), blaga oz. storitve pa niste dobavili, je treba izstaviti ustrezen račun za prejeto predplačilo (avansni račun). Glavni namen avansnega računa je obračun DDV-ja, saj z dnem prejema predplačila nastane obveznost za plačilo DDV-ja.

Izdaja računa za predplačilo je obvezna:

    • če ste vi zavezanec za DDV, prav tako vaš kupec oz. plačnik;
    • če v istem davčnem obdobju, ko ste prejeli predplačilo, še ne bo dobave naročenega blaga oz. storitev (če ste mesečni zavezanci za DDV, se upošteva obdobje enega meseca, če pa ste trimesečni zavezanci, gre za trimesečno obdobje obračuna DDV).

Računa za predplačilo ni treba izdati v primeru:

    • če ste vi zavezanec za DDV, vaš plačnik pa ni (npr. je fizična oseba);
    • če prejmete predplačilo za oproščeno dobavo v EU po 46. členu ZDDV-1;
    • če ste blago oz. storitev dobavili znotraj istega obdobja za obračun DDV-ja (prvi odstavek 144. člena Pravilnika o izvajanju ZDDV-1) in izdali račun za to dobavo.

Kadar se slovenski davčni zavezanec identificira za namene DDV v drugi državi članici, mora upoštevati njihova pravila za izdajo računa.

Primer 1: Predplačilo ste prejeli 15. maja, storitev pa boste opravili do 30. maja. Ni treba izdati računa za predplačilo, saj boste po opravljeni storitvi izdali račun.

Primer 2: Predplačilo ste prejeli 30. aprila in ste mesečni zavezanec za DDV. Blago boste dostavili sredi maja. Tokrat pa morate izdati račun za predplačilo, da boste na podlagi tega lahko pravilno plačali DDV za april.

Pozor: Če račun za prejeto predplačilo ni izdan, kadar bi moral biti, je to hujši davčni prekršek, ki se v Sloveniji kaznuje z globo do 125.000 € (podrobneje v ZDDV 141. člen).

Končni račun

Končno fakturo izstavite kupcu po dobavi blaga oziroma opravljeni storitvi. Če je bil za prejeto plačilo izdan račun za predplačilo, je treba to upoštevati pri izdaji računa, prav tako poračun DDV.
Uporaba programske opreme MAOP poenostavi celotni proces izdaje računov.

Izdaja predračuna v MAOP Cloud

Dodatne informacije:

MAOP POS – celovito blagajniško poslovanje v oblaku
Zakon o davčnem potrjevanju računov (ZDavPR)
Zakon o davku na dodano vrednost (ZDDV-1)
Pravilnik o izvajanju zakona o davku na dodano vrednost

 

Prototipi za boljšo digitalizacijo

Prototipni način razvoja programske rešitve ima lahko znatne prednosti pred klasičnim kaskadnim (waterfall) pristopom. Prototipiranje na MAOP uporabimo že pri oblikovanju predloga rešitve, še preden jo naročnik potrdi. Potem pa seveda tudi med fazo programiranja, glede na zahtevnost projekta in v skladu z dogovorom.


Posebej je ta pristop koristen v primerih, ko vizija končnega produkta na strani naročnika ni izdelana do podrobnosti. Neoptimalen uporabniški vmesnik izdelka je večje breme za uporabnike, verjetno pa tudi za izvajalce njihove podpore (helpdesk), kar oboje na daljši rok naročniku znatno povečuje stroške lastništva te programske opreme. Prototipni pristop omogoča aktivno vključitev končnih uporabnikov v razvoj programske opreme že v zgodnjih fazah formiranja. Na ta način uporabniki bolj učinkovito spoznavajo način delovanja snovanega izdelka, pri čemer se hitreje zaznajo napake, nerodnosti v procesih in uporabniškem vmesniku ter manjkajoče funkcionalnosti. Proces prototipnega razvoja omogoča tudi lažje uvajanje uporabnikov v delo s končnim produktom, saj je proces razvoja delno tudi že njihovo izobraževanje.
Tudi pri tako fleksibilnem načinu dela je prednost, da imamo že pred začetkov razvoja prototipa programske opreme na voljo čim bolj podrobne specifikacije, kaj se pričakuje od izdelka. Tako lahko v manj iteracijah pridemo do boljših rezultatov. Razvoj cenovno relativno ugodnega delujočega prototipa pa lahko služi tudi kot motivacija za pridobitev dodatnega financiranja za razvoj dodelanega končnega produkta.

Digitaliziramo vaše procese za uspešno poslovanje – pokličite nas in se dogovorimo za sestanek.