7 splošnih priporočil za varovanje zdravja

1. Pijte dovolj vode, na dan vsaj 1,5 do 2 litra (telo sestavlja >70% vode, zato je dovolj tekočine pogoj za dobro delovanje sistema; najboljša je čista voda in čim manj pijač, ki prinašajo v telo veliko sladkorja).

2. Občasno vstanite, se razgibajte in nadihajte svežega zraka (en kratek odmor vsako uro je vsestransko koristen; predolgo sedenje je ena večjih nevarnosti za zdravje; v zaprtih prostorih je hitro slab zrak, spomni se na občasno zračenje).

3. Gibajte se dovolj (nekajkrat na teden vsaj pol ure, vsak dan minimalno deset minut telovadbe, pri kateri se zadihamo, npr. hitre hoje na svežem zraku; koristne so tudi vaje za raztezanje in vaje za moč); fizična aktivnost (posebno hoja) izven službe kompenzira negativne posledice prisilne drže pri sedenju.

4. Imejte dovolj dobrega spanja (v povprečju rabijo odrasli vsaj 7 ur na dan; v času spanja se telo regenerira, zato je pomanjkanje tega osnovnega počitka velik dodaten stres za telo).

5. Jejte dovolj zelenjave, sadja, polnovrednih žitaric, oreškov in zmanjšajte porabo industrijsko predelane hrane, ki vsebuje velik delež dolgoročno škodljivih sestavin: slabe maščobe, sladkor, bela moka, sol in umetni aditivi.

6. Prepoznajte in odstranite negativne misli, besede in čustva (vse to slabo vpliva na počutje in motivacijo, povečuje pa tudi škodljivi stres v telesu) – nadomestite jih s pozitivnimi.

Upoštevanje teh priporočil povečuje tudi našo telesno odpornost (manjša potreba za bolniške odsotnosti), bistveno zmanjšuje možnost za pojav kroničnih bolezni in s tem povečuje kvaliteto življenja ter pričakovano življenjsko dobo.

7. Na delovnem mestu upoštevajte navodila in predpise za varno delo. To je v skladu z zakonodajo na področju dela odgovornost vsakega posameznika in prihrani marsikatere nepotrebne bolečine in škodljivi stres.

10 dni krajše nadomestilo za bolniško v breme delodajalca

    • Zakon o spremembah Zakona o delovnih razmerjih (ZDR-1C), ki vpliva na 137. člen ZDR-1;
    • Zakon o dopolnitvi Zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju (ZZVZZ-R), ki spreminja 29. člen ZZVZZ.

Noveli se uporabljata od 1. marca 2022 in vplivata na več postopkov pri obračunu nadomestil plač v breme obveznega zdravstvenega zavarovanja (OZZ), kot je opisano v nadaljevanju.

Drugačen izračun 1. delovnega dne v breme ZZZS

Določeno je skrajšanje obdobja izplačevanja nadomestila v breme delodajalca oz. samostojnega zavezanca (samostojni podjetniki, kmetje, družbeniki …) iz 30 na 20 delovnih dni, če so razlogi zadržanosti naslednji: 01-bolezen, 02-poškodba izven dela, 05-poškodba po tretji osebi izven dela (ne pa npr. 04-poškodba pri delu).

Nadomestilo za marec 2022 in nadaljnje mesece bo izplačano v breme OZZ, če zavarovanec doseže 20 delovnih dni začasne nezmožnosti za delo v mesecu marcu 2022 oziroma v naslednjih mesecih. To pomeni, da se za vse zadržanosti od dela iz razlogov 01, 02 in 05 od vključno 1.3.2022 nadomestilo obračuna v breme ZZZS od vključno 21. delovnega dne.

Primer: Zavarovanec je začasno nezmožen za delo zaradi poškodbe izven dela od 24.2.2022. Dne 24.3. doseže 20 delovnih dni začasne nezmožnosti za delo (delovni koledar od ponedeljka do petka). Ker se zakon uporablja od 1.3.2022, bo nadomestilo plače izplačano v breme obveznega zdravstvenega zavarovanja od 25.3.2022 dalje (torej od 21. delovnega dne). Nadomestilo plače za obdobje 24.2. – 28.2. in za 1.3. – 24.3.2022 bremeni delodajalca oz. samostojnega zavezanca.
(Več primerov je GZS ZRS objavila v excelu na tej povezavi.)

Samostojni zavezanci navedeno upoštevajo tudi pri oddaji obrazcev OPSV v FURS eDavke, torej da jih v primeru razlogov 01, 02 in 05 bremenijo prispevki za marec 2022 in nadaljnje mesece le za prvih 20 delovnih dni začasne nezmožnosti.

Za razloga zadržanosti 03-poklicna bolezen in 04-poškodba pri delu ostaja štetje delovnih dni v breme ZZZS enako kot do sedaj – torej je nadomestilo v breme ZZZS od 31. delovnega dne.

Druge spremembe zaradi ZDR-1C

    • v primeru četrtega odstavka 137. člena ZDR (t.i. recidiv): prejšnja zadržanost pri recidivu se zmanjša s 30 delovnih dni na 20 delovnih dni.
    • v primeru tretjega odstavka 137. člena ZDR se skrajša obdobja iz 120 delovnih dni na 80 delovnih dni.

Delodajalec izplača nadomestilo plače iz lastnih sredstev v primerih nezmožnosti delavca za delo zaradi bolezni (razlog 01) ali poškodbe, ki ni povezana z delom (razloga 02 in 05), v posameznem koledarskem letu največ za:

    • 120 delovnih dni, če je šlo za leto 2021 (ali prejšnja leta) oziroma
    • 80 delovnih dni, če gre za leto 2022 (ali naslednja leta).

Za čas daljše odsotnosti, to je od vključno 121. delovnega dne (v letu 2021 ali prej) oziroma od vključno 81. delovnega dne (v letu 2022 ali pozneje) izplača delodajalec nadomestilo plače v breme obveznega zdravstvenega zavarovanja ob pogoju, da je o zadržanosti od vključno 121.delovnega dne (za 2021 ali prej) oz. 81. delovnega dne (od 2022 dalje) z odločbo odločil imenovani zdravnik.

Delavec mora sam sporočiti svojemu osebnem zdravniku, kdaj bo nastopil 81. delovni dan (v letu 2022 ali prihodnjih letih), da ta datum osebni zdravnik vpiše v predlog imenovanemu zdravniku, ki bo odločil o začasni nezmožnosti za delo iz razlogov 01, 02 in/ali 05 od vključno tega 81. delovnega dne.

Delodajalec mora ob vložitvi zahtevka za refundacijo v takih primerih priložiti eBOL obrazce za razloge 01, 02 in 05, na katerih so zadržanosti, ki so bremenile delodajalca in ustrezne plačilne liste, iz katerih je razvidno, da je bilo nadomestilo za 80 delovnih dni iz navedenih razlogov v breme delodajalca delavcu dejansko izplačano. V 80 delovnih dni v breme delodajalca, ki so pogoj za uveljavitev pravice iz 3. odstavka 137. člena ZDR, se seštevajo delovni dnevi tekočega leta, izplačani v breme delodajalca.

Še naprej je POMEMBNO, da zavarovanec sam poskrbi, da osebni zdravnik pravočasno izda elektronski bolniški list. Osebni zdravnik elektronskega bolniškega lista namreč ne izda avtomatično, ampak po izrecnem dogovoru z zavarovancem (na primer ob kontrolnem pregledu pacienta, na podlagi telefonskega pogovora ali komunikacije po elektronski pošti). Zavarovanec mora svojega osebnega zdravnika opozoriti, da je potrebno izdati elektronski bolniški list, in sicer najkasneje pred iztekom meseca, za katerega je potrebno izdati bolniški list. Drugače ga osebni zdravnik sam od sebe ne bo izdal in zato delodajalcu ne bo dosegljiv prek informacijskega sistema SPOT in ne bo mogoč obračun nadomestila plače za bolniško zadržanost z dela.

Na tej povezavi so dodatna pojasnila glede potrebnih pogojev in veljavna zbirna preglednica postopkov odločanja, prehoda v breme ZZZS in % osnove po posameznih razlogih zadržanosti.

Dodatne informacije:

9 priporočil za varovanje zdravja pri delu z ekranom

* VAROVANJE OČI
    1. občasno sprostite oči s pogledom v daljavo (za nekaj sekund izostrite pogled na oddaljene objekte, da preprečite otrplost očesnih mišic);
    2. poskrbite za optimalno osvetlitev delovnega mesta (več rabimo pri branju papirnate dokumentacije, manj pri uporabi monitorja); idealna svetloba je z leve, z desne ali v oči, ne pa od zadaj;
    3. zagotovite dobro vidljivost na ekranu (po potrebi ga očistite, preprečite odseve luči ali zunanje svetlobe, in če utripa, povečajte frekvenco osveževanja);
    4. nastavite velikost znakov in kontrast ekrana tako, da lahko berete brez napora.
* VAROVANJE HRBTENICE, MIŠIC, SKLEPOV
    1. nastavite primerno višino in oddaljenost ekrana (da bo zgornja vrstica približno v višini oči ali nekaj cm nižje, ekran približno za dolžino roke oddaljen od oči);
    2. sedite vzravnano, noge naj se dotikajo tal (ustrezno prilagodi višino stola, po potrebi si namesti oporo za noge);
    3. občasno vstanite in se malo sprehodite (za boljšo prekrvavitev telesa in preprečitev otrplosti);
    4. občasno naredite raztegovalne vaje, lahko tudi v sede (npr. dvig rok, predklon z dotikom tal); 
    5. zapestje naj se pri delu s tipkovnico in miško opira na mizo; priporočljiva je mehka podlaga za zapestje, da se zmanjša obraba hrustanca.

Brezpapirni računi 2023

V začetku 2022 je dopolnitev zakona ZDDV-1M prvič prinesla možnost, da prodajalcem in izvajalcem storitev ni potrebno natisniti in izročiti papirnatega računa kupcu, razen na njegovo zahtevo.

Ta sprememba se je obdržala komaj dobro leto, od letos dalje bo znova po starem. Prodajalec oz. dobavitelj bo račun obvezno moral izročiti kupcu. Še vedno pa se lahko papir za račune prihrani s tem, da plačnik namesto papirnatega izvoda prejme digitalni izpis računa po e-pošti. To je koristno tudi z vidika, da se dokument v takšni obliki lažje najde, če ga potrebujemo.

Plače in povračila: 8+ virov informacij za obračun

1. Minimalna in povprečna plača

Bruto minimalna plača:

  • od 1.1.2025 do 31.12.2025: 11.277,72 €
  • od 1.1.2024 do 31.12.2024: 1.253,90 €
  • od 1.1.2023 do 31.12.2023: 1.203,36 €
  • od 1.1.2022 do 31.12.2022: 1.074,43 €
  • od 1.1.2021 do 31.12.2021: 1.024,24 €
  • od 1.1.2020 do 31.12.2020: 940,58 €
  • od 1.1.2019 do 31.12.2019: 886,63 €

Uradni vir informacij: www.gov.si/minimalna-placa

Povprečna plača: aktualni podatki na SURS

2. Regres za letni dopust

Minimalni znesek regresa = bruto minimalna plača
(določeno v Zakonu o delovnih razmerjih, 131. člen)

Najvišji neobdavčen regres (da ni prispevkov in akontacije dohodnine)
= bruto zadnje znane povprečne plače (aktualni podatki na SURS).

3. Povračilo kilometrine

Neobdavčena kilometrina za gospodarstvo in nevladne organizacije:

  • službena pot:
    • od 1.7.2022: do 0,43 €/km
    • od 1.1.2013 do 30.6.2022: do 0,37 €/km
  • prevoz na delo:
    • od 1.7.2022: do 0,21 €/km
    • od 1.1.2013 do 30.6.2022: do 0,18 €/km

Za javni sektor:
www.gov.si/povracila-stroskov-in-drugi-osebni-prejemki

4. Povračilo (regres) za prehrano

Neobdavčen regres za prehrano v gospodarstvu in nevladnih organizacijah:

  • za delo 4 ure ali več:
    • za delo od 1.9.2022 dalje: do 7,96 €/km
    • od 1.8.2008 do 31.8.2022: do 6,12 €/km
  • dodatek nad 8 ur (pogoj je vsaj 10 ur dela v dnevu):
    • za delo od 1.9.2022 dalje: do 0,99 € na vsako dodatno polno uro 
    • od 1.8.2008 do 31.8.2022: do 0,76 € na vsako dodatno polno uro

Tudi ko delavec dela od doma, se na enak način obračuna povračilo stroškov za prehrano. Samo v primeru dejanske odsotnosti z dela (npr. dopust, bolniška, čakanje na delo), delavec ni upravičen do povračila stroškov za prehrano.

Za javni sektor: www.gov.si/povracila-stroskov-in-drugi-osebni-prejemki

5. Dnevnice

Dnevnice v Sloveniji: uradni vir informacij

Najvišji neobdavčeni zneski dnevnic v Sloveniji od 1.1.2023 dalje:

  • nad 12 do 24 ur: 27,81 €/dan (oz. -10%, če so pokriti stroški zajtrka)
  • nad 8 do 12 ur: 10,68 €/dan (oz. -15%, če so pokriti stroški zajtrka)
  • nad 6 do 8 ur: 9,69 €/dan

Pred 1.1.2023:

  • nad 12 do 24 ur: 21,39 €/dan (oz. -10%, če so pokriti stroški zajtrka)
  • nad 8 do 12 ur: 10,68 €/dan (oz. -15%, če so pokriti stroški zajtrka)
  • nad 6 do 8 ur: 7,45 €/dan

Dnevnice v tujini: uradni vir informacij

6. Kaj še lahko vpliva na obračun plač

ZDOH-2AB, spremembe Zakona o dohodnini
ZZVZZ-R in ZDR-1C, krajše breme delodajalca pri bolniški
Rast življenjskih stroškov

7. Druge koristne povezave pri obračunu plač

edavki.durs.si (obvezno poročanje REK)
evem.gov.si (prijava/odjava zaposlitve, zahteve za refundacije)

8. Delovni dnevi in ure

Vir podatkov 1 
Vir podatkov 2