Za pomo\u010d pri odlo\u010ditvi glede oblike sodelovanja (predvsem z neprofitnimi organizacijami) v tem \u010dlanku opisujemo razlike med donacijo in sponzorstvom. Sponzorski odnos je za pla\u010dnika verjetno dav\u010dno bolj ugoden, ni pa vedno primerna izbira in zahteva ve\u010d ustrezne dokumentacije kot donacija.<\/p>\n
Za sponzorja, ki je pravna oseba ali s.p. in dav\u010dni zavezanec, je sponzorstvo stro\u0161ek, namenjen promociji njegove blagovne znamke ali izdelka, zato je 100% priznan kot odhodek. Ta odhodek (sponzorska sredstva) je obi\u010dajno denarni, lahko pa je delno ali v celoti ‘v naravi’ (npr. izdelki ali prodajno blago sponzorja).<\/p>\n
Sponzorska<\/strong>\u00a0pogodba<\/strong> je poslovni dogovor o storitvah, ki jih bo za sponzorja opravil sponzoriranec v zameno za sponzorska sredstva. Te storitve morajo biti v pogodbi dovolj podrobno opisane. Sponzor lahko sklene sponzorsko pogodbo z neko organizacijo, ki je pravna oseba, ali tudi s fizi\u010dno osebo. Oblika in vsebina sponzorskih pogodb ni predpisana, v praksi pa vsebujejo elemente licen\u010dnih, agencijskih, posredni\u0161kih, mandatnih, distribucijskih in drugih tipskih pogodb. Sponzor se zave\u017ee, da bo z denarnimi sredstvi, storitvami, materialom ali blagom podprl dejavnost sponzoriranca, ta pa se zave\u017ee v zameno opraviti dolo\u010dene storitve ogla\u0161evanja sponzorjevih blagovnih znamk. Pogodba mora vsebovati splo\u0161ne podatke obeh pogodbenih strank, namen pla\u010dila sponzorskih sredstev, morebitno dinamiko pla\u010dil ter natan\u010dno opredeljene storitve in roke za izvedbo storitev sponzorju.<\/p>\n Prejemnik sponzorskih sredstev praviloma sponzorju izda ra\u010dun<\/strong> za opravljene storitve reklamiranja in promocije, v katerega je vra\u010dunan tudi 22% DDV, ki ga sponzor v celoti lahko odbija. Prejemnik sponzorska sredstva obravnava kot obdav\u010dljiv prihodek iz naslova opravljenih storitev po 3. \u010dlenu ZDDV-1<\/a>. \u010ce je zavezanec za DDV, mora obra\u010dunati in odvesti DDV na fakturi za te storitve. Neto prejeta sponzorska sredstva pa vklju\u010di v osnovo za pla\u010dilo davka na dohodek pravnih oseb.<\/p>\n Sponzor (pravna oseba ali s.p.) nima dav\u010dnih posebnosti ali olaj\u0161av, saj je stro\u0161ek sponzorstva v celoti odhodek, namenjen za lastno promocijo. Na podlagi prejetega ra\u010duna oz. sponzorske pogodbe so sponzorju ti odhodki dav\u010dno priznani<\/strong>, \u010de so (glede na 1. in 2. odstavek 29. \u010dlena ZDDPO-2<\/a>): Donacije<\/strong> so pogost na\u010din podpiranja humanitarnih, neprofitnih, prostovoljskih organizacij. Skladno s Pravilnikom o opredelitvi pridobitne in nepridobitne dejavnosti je donacija brezpogojni prispevek,\u00a0<\/strong>brez vra\u010dila ali protiusluge. Poleg tega ne zmanj\u0161uje dav\u010dne osnove donatorja, do neke mere pa se lahko uveljavi kot dav\u010dno olaj\u0161avo (ve\u010d o tem v nadaljevanju). Donatorska sredstva so lahko denarna, pogosto pa so delno ali v celoti ‘v naravi’ (npr. izdelki ali prodajno blago donatorja).<\/p>\n Donatorska<\/strong>\u00a0pogodba<\/strong> ne sme zavezovati prejemnika sredstev za kakr\u0161nekoli protiusluge, lahko pa npr. glede odgovornosti za namensko porabo doniranih sredstev. Pogodba ali podoben dokument mora vsebovati: Prejemniku donacije<\/strong> se donatorska sredstva \u0161tejejo v\u00a0prihodek<\/strong>, ki ni obdav\u010den, \u010de je namenjen njegovi nepridobitni dejavnosti.<\/p>\n Denarne donacije v nobenem primeru niso predmet obdav\u010ditve z DDV<\/strong>, saj ne pomenijo opravljanja storitev ali dobave blaga za pla\u010dilo (15. \u010dlen PZDDV-1<\/a>). Prejete donacije v naravi pa so obdav\u010dene kot pridobitni prihodek, \u010de jih njihov prejemnik proda (neobdav\u010dena izjema je le izkupi\u010dek za zbrane odpadke za recikla\u017eo, pod pogojem, da je sicer vrednost zanemarljiva in ne gre za izogibanje davkom).<\/p>\n Za donatorja<\/strong>\u00a0so donacije dav\u010dno\u00a0nepriznan\u00a0odhodek (30. \u010dlen ZDDPO-2<\/a>), torej podarjena sredstva ne zmanj\u0161ujejo dav\u010dne osnove za obra\u010dun davka od dohodkov pravnih oseb. Donator pa lahko uveljavi dav\u010dno olaj\u0161avo<\/strong> pod pogojem, da donira za humanitarne, invalidske, socialno varstvene, dobrodelne, znanstvene, vzgojno-izobra\u017eevalne, zdravstvene, \u0161portne, kulturne, ekolo\u0161ke, religiozne in splo\u0161no koristne namene, in je donacija namenjena rezidentom Slovenije ali dr\u017eave \u010dlanice EU.<\/p>\n Od 2022 naprej se uveljavlja olaj\u0161ava za pla\u010dane donacije v vi\u0161ini 1 %<\/strong> od obdav\u010dljivih prihodkov (npr. za donacijo do 1000 \u20ac v primeru obdav\u010dljivega letnega prometa 100.000 \u20ac). Dodatno olaj\u0161avo v vi\u0161ini 0,2 %<\/strong> obdav\u010dljivega prihodka se lahko uporabi, kadar gre donacija prostovoljnim dru\u0161tvom, ki so ustanovljena za varstvo pred naravnimi in drugimi nesre\u010dami in delujejo v javnem interesu (npr. gasilci). Olaj\u0161ava ne sme prese\u010di velikosti dav\u010dne osnove. Velja pa \u0161e omejitev iz 59.a \u010dlena ZDDPO-2<\/a>, kar pomeni, da lahko zavezanec z vsemi olaj\u0161avami skupaj in z dav\u010dno izgubo iz preteklih let, zmanj\u0161a dav\u010dno osnovo za najve\u010d 63 % dav\u010dne osnove.\u00a0\u010ce donator zaradi premajhne dav\u010dne osnove v dolo\u010denem poslovnem letu ne more v celoti uveljaviti olaj\u0161ave za donacije, lahko to stori v\u00a0naslednjih treh dav\u010dnih obdobjih.<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":" Za pomo\u010d pri odlo\u010ditvi glede oblike sodelovanja (predvsem z neprofitnimi organizacijami) v tem \u010dlanku opisujemo razlike med donacijo in sponzorstvom. Sponzorski odnos je za pla\u010dnika verjetno dav\u010dno bolj ugoden, ni pa vedno primerna izbira in zahteva ve\u010d ustrezne dokumentacije kot donacija. Sponzorstvo Za sponzorja, ki je pravna oseba ali s.p. in dav\u010dni zavezanec, je sponzorstvo … Preberi ve\u010d o Sponzorstvo in donatorstvo<\/span><\/a><\/p>\n","protected":false},"author":1,"featured_media":0,"comment_status":"open","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[6,5],"tags":[],"class_list":["post-341","post","type-post","status-publish","format-standard","hentry","category-dobra-praksa","category-zakonodaja"],"aioseo_notices":[],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/maop.biz\/blog\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/341","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/maop.biz\/blog\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/maop.biz\/blog\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/maop.biz\/blog\/wp-json\/wp\/v2\/users\/1"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/maop.biz\/blog\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=341"}],"version-history":[{"count":14,"href":"https:\/\/maop.biz\/blog\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/341\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":358,"href":"https:\/\/maop.biz\/blog\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/341\/revisions\/358"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/maop.biz\/blog\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=341"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/maop.biz\/blog\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=341"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/maop.biz\/blog\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=341"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}
\n+ potrebni za pridobitev obdav\u010dljivih prihodkov,
\n+ neposreden pogoj za opravljanje dejavnosti,
\n+ nimajo zna\u010daja privatnosti in
\n+ so v skladu z obi\u010dajno poslovno prakso.<\/p>\nDonatorstvo<\/h3>\n
\n+ naziv in naslov organizacije, ki je prejemnik donacije,
\n+ namen zbiranja donatorskih sredstev,
\n+ vi\u0161ino in obliko donacije,
\n+ na\u010din, kako bodo prejeta sredstva porabljena.
\nDrugih obveznosti prejemnika donacije ni. \u010ce donatorju to glede na njegova interna pravila zadostuje, kot donatorska pogodba lahko \u0161teje vloga za donacijo ali faktura z zgoraj navedenimi podatki, ki jo donatorju po\u0161lje prejemnik donacije.<\/p>\n